Kako dobro Slovenci poznamo praznične navade? Rezultati adventnega kviza so tu

Ob izteku leta bi se vam radi najprej zahvalili, da skupaj z nami ravnate trajnostno in da gradite Skupnost bolha.com! Ker vemo, da se med božičem in novim letom radi sprostimo, odmislimo skrbi, kar nekoliko izgubimo občutek za čas in skorajda pozabimo, kateri dan je, smo za vas pripravili sproščeno vsebino, ob kateri se boste zagotovo nasmejali.

Pravijo, da je december najlepši mesec v letu. Hladne zimske dni z le malo sončne svetlobe nam popestrijo bleščeči okraski in lučke vseh barv. To je čas druženj in praznovanja, s tem pa so povezane številne tradicije. Nekatere so se prenesle iz roda v rod, druge pa smo prevzeli od drugih držav. Izkazalo se je, da Slovenci praznične običaje precej dobro poznamo! Naš adventni kviz je rešilo kar 1200 navdušencev nad prazniki.

Drevesce z zvezdo in potica

Nekateri novoletno jelko postavijo že novembra, takoj po novembrskih praznikih, da lahko v njej uživajo kar najdlje, spet drugi so trdno prepričani, da to 'uničuje' praznični duh, češ da se do božiča potem človek že vsega naveliča.

Po krščanski tradiciji se božično drevo in jaslice postavi na predvečer božiča, kot je v našem kvizu pravilno ugotovila večina vprašanih (skoraj 78 odstotkov). Zanimivo pa je, da je skoraj 20 odstotkov vprašanih prepričanih, da se drevesce po tej tradiciji postavi na prvo adventno nedeljo.

Če sledimo tradiciji, na vrh drevesca postavimo angela ali zvezdo (kot je pravilno ugotovila večina vprašanih – dobrih 51 odstotkov). Številni so tudi označili, da se na vrh drevesca postavi srebrno ali zlato konico (ta odgovor je izbralo skoraj 48 odstotkov vprašanih).

Poleg okraskov na vsakem koraku božično-novoletne praznike zaznamuje tudi dobra hrana. Med slaščicami kraljuje orehova potica. Velika večina (skoraj 98 odstotkov) je pravilno odgovorila, da je značilna slaščica prazničnega časa prav potica.

Venček, ki varuje

Obešanje venčka na vhodna vrata je tradicija, ki izvira iz starogrških in rimskih časov, ko božiča sploh še niso praznovali. Takrat je bil to simbol zmage in moči. Ljudsko izročilo pa pravi, da venčki na vhodnih vratih varujejo dom – ščitili naj bi pred negativno energijo, v dom pa privabljali pozitivno.

Venčki, ki jih krasijo listi, rože, pa tudi sadje, simbolizirajo blaginjo. Da se v času praznikov na vrata po tradiciji obesi venček iz smrekovih vej, je pravilno odgovorilo več kot 93 odstotkov vprašanih.

Ne boste verjeli: večina Slovencev misli, da tradicija obdarovanja izhaja iz ...

Prazniki so v času kapitalizma pogosto povezani z bliščem, pretiravanjem in tudi zapravljanjem. Ko gre za nekatere praznične tradicije, mnogi zmotno mislijo, da izvirajo iz Združenih držav Amerike. Podobna je zgodba z obdarovanjem.

Toda običaj obdarovanja ni sodobna iznajdba. Sega že do začetkov civilizacije, v obdobje jamskega človeka. Obdarovanje ob izteku starega leta pa sega v čas Rimljanov. Ti so namreč konec leta več dni praznovali v čast boga Saturna. Takrat so se med darili običajno znašle predvsem voščene sveče in glinene lutke za otroke.

Pri vprašanju o izvoru tradicije prazničnega obdarovanja je bilo največ 'težav'. Skoraj polovica vprašanih je namreč odgovorila, da so s tradicijo obdarovanja začeli Američani. Večina (dobrih 49 odstotkov vprašanih) je sicer odgovorila pravilno – da so bili to Rimljani.

Vonj po cimetu in vanilji

Poleg okraskov, dobre hrane in daril se v decembrskem prazničnem času po mestnih ulicah običajno vije tudi omamen vonj. Na dom in božični čas nas spomni vonj po cimetu in vanilji, kar je pravilno ugotovilo skoraj 90 odstotkov vprašanih v našem adventnem kvizu.

Želimo vam miren preostanek praznikov, preživet v toplem objemu najbližjih. Veselimo se novega leta in izzivov, ki se jih bomo tudi v prihodnje lotevali skupaj – na Skupnost bolha.com! Srečno novo leto!