Kako se lotiti vrtnarjenja?

Predstavljamo vam nekaj osnovnih napotkov, ki vas bodo spodbudili, da se vrtnarjenja lotite po svoje. Ne pozabite: vsak začetek je težak, a z veliko dobre volje zmorete prav vse!

1. Poiščite vrtno orodje

Da boste z lahkoto »brskali« po zemlji, potrebujete nekaj osnovne vrtne opreme, kot so motika, lopata, grablje, samokolnica, vrtne rokavice, škornji, škarje in zalivalka. Priporočena so udobna stara oblačila, ki naj jih ne bo škoda, saj boste pogosto prašni in umazani od zemlje. Vrtno orodje boste zlahka našli v vseh večjih tehničnih trgovinah, natančneje na oddelkih, ki ponujajo vse za vrt.

2. Poiščite košček zemlje

Če se vrtnarjenja lotevate prvič, je dobro, da začnete z manjšimi površinami, ki jih boste z veseljem obdelovali in vas ne bodo preveč zaposlile. Tako se boste v miru učili, sproti pleli in ob tem uživali. Ko pa boste začutili, da vam je gredica premajhna in da brez težav lahko obdelujete tudi večje površine, preprosto dodate novo.

Za vse tiste, ki živite v hiši in imate možnost obdelovanja lastne zemlje, vas je zelenjavni vrt verjetno že »poklical«. Če te možnosti nimate in živite v mestu, lahko vrtnarite tudi na domačem balkonu, v posodah, koritih in modularnih vrtovih ali pa najamete katerega od občinskih vrtičkov.

3. Razmislite, kaj boste posadili

Ko se odločate, kje točno boste imeli vrt, morate upoštevati, da večina sadja in zelenjave potrebuje veliko neposredne svetlobe. Zelišča in gomoljnice bodo uspevali tudi v polsenci, kar pa ni ustrezno za paradižnik, ki vam bo zelo hvaležen za neposredno sonce. Zato namenite nekaj časa opazovanju sonca in sence na izbrani gredici, da boste vedeli, kaj kam zasaditi.

Začnete lahko z osnovno zelenjavo, kot so bučke, solata, korenje, redkvica, paradižnik, in preprostimi zelišči, npr. baziliko, peteršiljem in šetrajem. Te vrtnine vam bodo zagotovo dobro uspevale.

4. Načrtujte vrtne grede

Ko se odločite, kaj boste posadili in kje, je prav, da razmislite tudi o vrsti vrtne grede. Izbirate lahko med klasičnimi in vse bolj priljubljenimi dvignjenimi ali visokimi gredami. Te omogočajo dobro zračnost zemlje in so preprostejše za obdelovanje, poleg tega deloma ščitijo pred škodljivci.

Ne glede na to, kateri tip grede boste izbrali, preverite tudi kakovost zemlje. Klasične gredice prekopljite ter pognojite. Zemlja za vrt mora biti »bogata,« da na njej lahko rastejo rastline. Zadnja leta je vedno več zanimanja za vrtnarjenje brez prekopavanja tal, ki se zgleduje po načelih Narave, brez onesnaževanja okolja. Ta tema je zajeta v številni literaturi in praktičnem videomaterialu na portalu YouTube.

5. Izberite semena in sadike

Nekateri vrtičkarji semena kupujejo prek spleta, drugi se odpravijo v vrtni center in kupijo, kar je na razpolago. Vsaka metoda deluje, dokler izbirate rastline, ki so primerne za podnebje, v katerem živimo. Zelo priporočljivo je uporabiti ekološka, avtohtona semena, mogoče stara semena naših babic, ki so prilagojena našemu okolju in zemlji.

Če se odločate za nakup sadik, kupujte pri preverjenih vrtnih centrih, kjer lepo skrbijo za rastline. Te naj bodo sveže, košate in morajo imeti zdrave ter močne korenine.

5. Posadite sadike in posejte semena

Ko imate semena in sadike, je čas za sejanje in sajenje. Na vrtu običajno sadimo in sejemo jeseni ter zgodaj spomladi. Pomagate si lahko s setvenim koledarjem, knjigami o vrtnarjenju in navodili na zavojčku semen, kjer je lepo razloženo, kako globoko in na kakšni razdalji jih sejete. Sadike boste posadili globlje, običajno tako globoko, kot so rasle v lončku.

• Zgodaj spomladi in pozno poleti: solata, redkvice in grah.
• Jeseni: čebula, česen, zimska solata in špinača.
• Ko je vreme zares toplo in ni več nevarnosti zmrzali: paradižnik, paprika in kumare.

6. Zalivajte in negujte vrt

Veselje ob pogledu na rastoče rastline, ki ste jih posadili z lastnimi rokami, je nepopisno. Zelenjavni vrt vam bo dobro uspeval, če ga boste redno zalivali, odstranjevali posušeno in ovenelo vegetacijo, redno pleli, da bo lahko »dihal« in zelenjava laže rasla. Solata bo lepša, če boste redno odstranjevali polže in druge škodljive žuželke. Če ste se odločili za klasične gredice, vam bo ograja za vrt vsekakor koristila in preprečila obisk okoliških živali.

In ne pozabite se ustaviti, pobožati in povohati rastline. Tako bodo lepše rasle.

Ali veste, koliko litrov vode je povprečno porabljenih za 1 kg sadja in zelenjave?

Če pogledamo zgornjo razpredelnico, se zdi poraba vode za pridelek 1 kg sadja in zelenjave ogromna. A naj vas potolažimo: splošno pravilo je, da proizvodi, pridobljeni iz živali (meso, mlečni izdelki itn.), prispevajo k več kot četrtini vodnega odtisa človeštva. Zato boste s pridelovanjem sadja in zelenjave porabili manj vode in pozitivno vplivali na Zemljo.

In kar je še imenitnejše – s pridelovanjem sadja in zelenjave boste prihranili pri nakupih v trgovini, privarčevani denar pa lahko porabili na bolha.com in s tem brezskrbno vrtnarili. Zdaj pa le zavihajte rokave in pogumno!